Večina ljudi v službi vsak dan opravi svoje naloge, a redko kdo se resnično zaveda, kje stoji v svoji karieri. Prihajajo na delo, odgovarjajo na sporočila, zvečer pa imajo občutek, da so se premikali le po inerciji. To je tipičen znak, da manjka karierna prisotnost, torej sposobnost, da ste pozorni na lastne odločitve, cilje in razvoj tudi takrat, ko vas nihče ne vpraša po njih. V tem članku pokažemo, kaj to pomeni v praksi, kje se ljudje najpogosteje zataknejo in kateri koraki so smiselni že ta teden.
Kazalo vsebine
- Hitri povzetek
- Kaj karierna prisotnost resnično pomeni
- Samopoznavanje kot temelj prisotnosti
- Karierna zavest in trg dela
- Poklicna osredotočenost v vsakdanu
- Primerjava treh pristopov k karierni prisotnosti
- Karierno opolnomočenje v praksi
- Kdaj poiskati pomoč svetovalca
- Pogosta vprašanja
- Viri
Hitri povzetek
| Ključni vpogled | Razlaga |
|---|---|
| Karierna prisotnost je odločanje, ne občutek | Prisotni ste takrat, ko vsaj enkrat na mesec pregledate, kaj delate in zakaj. Brez tega ostajate v reakciji na tuje zahteve. |
| Začnite s tremi pisnimi vprašanji | Kaj me v delu napolnjuje, kaj me izčrpava in kaj bi moral znati čez dve leti. Odgovore zapišite, ker odgovori, ki ostanejo v glavi, hitro postanejo splošni. |
| Poznavanje trga dela je vaša odgovornost | Spremljajte, katere kompetence se ponavljajo v oglasih na vašem področju. Pri tem uporabite javne vire, kot je Poklicni barometer. |
| Cilji naj bodo kratki in preverljivi | Cilj „do marca zaključim tečaj in se pogovorim z dvema ljudema iz vodstva“ je uporaben. Cilj „napredovati“ ni, ker ga ne morete ne izpolniti ne zavrniti. |
| Ovire imenujte po imenu | Najpogostejša ovira ni pomanjkanje časa. Pogosteje gre za strah pred prvim korakom, ki ga odlašate mesece. |
| Svetovalec je orodje, ne rešitev | Zunanja pomoč prinese največ, kadar že imate izhodišče in potrebujete zrcalo, ne pa, da vam nekdo izbere poklic. |
Kaj karierna prisotnost resnično pomeni
Karierna prisotnost je stanje, v katerem vaše delo odraža vaše odločitve. Niste samo izvajalec nalog, ki jih dobite od nadrejenega, ampak tudi človek, ki ve, zakaj je na svojem mestu in kaj bo naslednji korak. Pojem je sorodnen karierni zavesti, vendar gre pri prisotnosti bolj za dejanje kot za razumevanje.
Na tem mestu se pogosto zmotimo. Mnogi mislijo, da je prisotnost vprašanje osebnosti, da so nekateri pač bolj samozavestni ali bolj ambiciozni. V praksi gre za veščino, ki se jo da trenirati, podobno kot katero koli drugo poklicno kompetenco. Slovenska strokovna razprava o vseživljenjski karierni orientaciji poudarja, da ta ni omejena na izbiro poklica ali na enkratno odločitev, temveč je proces skozi vse življenje.
Razlika med reagiranjem in odločanjem
Reaktivni delavec vstane, dobi naloge in jih izpolni, nato pa čaka na naslednje. Odločajoči delavec ima pred seboj vsaj okvirno smer, zato vsako nalogo presodi tudi z vidika, ali ga premakne naprej. Razlika je na videz majhna, v treh letih pa ustvari zelo različna življenja.
Vprašajte se, kdaj ste nazadnje sami predlagali nalogo, ki ni bila del vašega opisa dela, a je imela jasno vrednost za vaš razvoj. Če se ne spomnite, ste verjetno v reaktivnem načinu. To ni osebna napaka, ampak posledica tega, da nihče od vas ni zahteval drugačnega pristopa.
Zakaj je občutek zaposlenosti varljiv
Veliko ljudi je zelo zaposlenih in hkrati zelo nepoklicnih, ker jim dnevi zapolnijo naloge, ki jih nihče ni izbral. Koledar je poln, a nič od tega ne vodi v smer, ki bi jo sami izbrali. Karierna prisotnost začne tam, kjer si priznate, da zaposlenost in napredek nista isto.
Samopoznavanje kot temelj prisotnosti
Samopoznavanje je najpogosteje podcenjen del karierne prisotnosti. Ljudje pogosto vedo, kaj ne marajo, a težko povedo, kaj jih resnično poganja. Javni karierni svetovalni okviri za mlade zato od njih najprej zahtevajo, naj raziščejo sebe, svoje sposobnosti, talente in interese, šele nato izbirajo med izobraževanji in poklici.
Tri vprašanja, ki jih morate odgovoriti pisno
Vzemite list papirja ali dokument in si vzemite pol ure. Odgovorite na tri vprašanja: Kaj me v tednu pusti z občutkom, da sem nekaj naredil? Kje izgubljam čas, čeprav vem, da je pomemben? Katero znanje ali odnos bi me v naslednjih dveh letih najbolj premaknil? Odgovori naj bodo konkretni, z vsaj enim primerom iz zadnjih treh mesecev.
V praksi se pokaže, da prvi odgovori skoraj vedno zvenijo splošno. Odgovor „rad se učim“ ni dovolj. Dober odgovor se glasi: „Najbolj me pusti zadovoljnega, kadar po sestanku vem, kako bom naslednji teden lahko pomagal drugi ekipi.“ Iz takih odgovorov se da narediti načrt.
Zakaj samoocena ni dovolj
Samoocena brez preverjanja lahko zavede. Človek se pogosto oceni kot bolj strateškega, kot je v resnici, ali pa kot bolj nezanesljivega, kot je. Priporočamo, da svoje odgovore primerjate z mnenjem dveh sodelavcev ali nekdanjega nadrejenega. Razlike med samoooceno in zunanjim pogledom so najbolj poučne prav tam, kjer boli.
Nasvet: Pisne odgovore hranite v enem dokumentu in jih čez tri mesece ponovno preberite. Razlike med starim in novim odgovorom vam bodo povedale več kot katerikoli test interesov.
Karierna zavest in trg dela
Karierna zavest pomeni, da poznate pot, ki jo imate, in možnosti, ki se pred vami odpirajo. Brez tega se odločate v temi. Zahteve na trgu dela se spreminjajo hitreje, kot se večina ljudi odloči za spremembo, zato je redno spremljanje del vaše odgovornosti, ne le priložnost za trenutek, ko iščete službo.
Kje dobiti zanesljive informacije v Sloveniji
Javnih virov je več, kot se večina ljudi zaveda. Zavod za zaposlovanje ima karierna središča, na spletu pa sta na voljo Poklicni barometer in Seznam deficitarnih poklicev, ki kažeta, kateri poklici so v bližnji prihodnosti najbolj iskani. Karierno svetovanje nudijo tudi šolski svetovalni delavci, karierni centri univerz in visokošolskih zavodov ter Karierni centri za mlade Plus.
Za sprotne informacije o izobraževanju so koristni informativni dnevi in karierni sejmi, ki potekajo po spletu ali v živo. Če se odločate med nadaljnjim izobraževanjem in zaposlitvijo, je koristna tudi brošura, ki jo izdaja zavod za zaposlovanje, z naslovom Zaposlitev ali nadaljnje izobraževanje. Pri tem vedno preverite, ali je informacija aktualna, saj se roki in razpisi spreminjajo.
Seznam ni zemljevid
Seznam deficitarnih poklicev je dober kompas, ne pa zemljevid. Preverite, kaj zahteva vaš neposredni trg. Kateri oglasi se v vaši regiji ponavljajo, katere kompetence se pojavljajo v opisih del in kaj vam povedo ljudje, ki že delajo tam, kamor želite. Pogosta napaka je, da se na podlagi državnega seznama odločite za poklic, ki v vaši regiji skoraj ne obstaja.
Vaš cilj naj bo razumevanje mehanizma, ne le podatka. Vprašajte se, zakaj je poklic iskan, kdo ga zapolnjuje in kaj bi moral znati, da bi bil nekdo, ki ga vzamejo resno. Ta odgovor je vreden več kot katerakoli lestvica.
Poklicna osredotočenost v vsakdanu
Poklicna osredotočenost je sposobnost, da svojo energijo usmerite v tisto, kar vodi do vaših ciljev. Ni isto kot delo do poznega večera. Osredotočen človek lahko ob petih zapusti pisarno in ima jasno vedenje, kaj bo naslednji dan prinesel, medtem ko se drugi v istem času še vedno borijo z nepomembnimi nalogami.
Osredotočenost ne pride sama. Zahteva odločitve o tem, kaj ne bomo delali. To je težje, kot se zdi, saj se večina ljudi boji, da bo videti manj vneta, če zavrne prošnjo ali prestavi nalogo. V praksi je prav nasprotno: nadrejeni pogosteje cenijo jasnost kot neskončno razpoložljivost.
Razlika med zaposlenostjo in osredotočenostjo
Zaposlenost meri, koliko dela imate. Osredotočenost meri, koliko tega dela vodi do vašega cilja. Če ne veste, kateri del vašega dneva spada v kakšno kategorijo, je to dober znak, da vaša prisotnost še ni dovolj zrela. Nekaj tednov beleženja časa vam bo pokazalo, kje se skriva največ razpršenosti.
Tedenski pregled, ki traja petnajst minut
Vsak petek si vzemite čas za tri vprašanja. Kaj je bilo ta teden pomembno za moj razvoj? Kaj sem odložil in zakaj? Kaj bom naredil naslednji teden, da se premaknem? Zapis naj bo kratek, največ pet vrstic. Pregled opravljajte dosledno, tudi takrat, ko se zdi nepotreben.
Karierna prisotnost se ne vidi v enem velikem koraku. Vidi se v tem, ali se vsak teden vprašate, ali ste še na poti, ki ste si jo izbrali.
Primerjava treh pristopov k karierni prisotnosti
Obstaja več načinov, kako začeti z graditvijo karierne prisotnosti. Vsak ima svoje prednosti in svoje značilne pasti. Spodnja tabela primerja tri pristope, ki jih v praksi največkrat srečamo, in pove, kje se posamezen pristop običajno ustavi.
| Pristop | Kaj vam prinese | Kje se pogosto zatakne |
|---|---|---|
| Samostojni tedenski pregled | Redno disciplino, hitro zaznavanje odmikov od cilja in brez stroškov. | Brez zapisa postane pregled hitro formalnost. Ljudje ga preskočijo, ko je teden poln. |
| Strukturirano samoraziskovanje z javnimi orodji, na primer s programom Kam in kako | Preverjen okvir za poklice, ki jih še ne poznate, in primerjavo z lastnimi interesi in sposobnostmi. | Rezultat ostane na papirju, če ga ne povežete z realnim pogovorom o delu ali s konkretnim korakom. |
| Individualno karierno svetovanje | Zunanje zrcalo, strukturo razmišljanja in odgovornost za dogovorjene cilje. | Pride do srečanja brez pripravljenih vprašanj in ostane pri splošnem pogovoru. |
Pristopi se med seboj ne izključujejo. Najbolje deluje kombinacija: samostojni pregled vsak teden, občasno strukturirano raziskovanje in svetovalca takrat, ko se pojavi odločitev, ki je ne morete sprejeti sami. Ključno je, da veste, kateri pristop uporabljate za katero vprašanje.
Kako izbrati pravi pristop
Če ne veste, kje začeti, vprašajte se, ali poznate svoj cilj. Če ga ne poznate, je prvi korak samoraziskovanje. Če cilj poznate, ni pa jasno, kako ga doseči, je prava pot pogovor s svetovalcem ali z nekom, ki je že prehodil enako pot. Če pa cilj poznate in veste, kako ga doseči, potrebujete le disciplino pregleda.
Karierno opolnomočenje v praksi
Karierno opolnomočenje pomeni, da imate orodja, informacije in odločitve v svojih rokah. Ni pa to le občutek samozavesti. Gre za konkretne spremembe, ki jih lahko izmerite: več pogovorov o razvoju, jasnejši dogovori z nadrejenim, boljše razumevanje, zakaj so vaše naloge pomembne.
Prvi koraki v štirinajstih dneh
Prva dva tedna naj bosta namenjena zbiranju informacij in enemu konkretnemu dogovoru. Napišite pisne odgovore iz prejšnjega poglavja, pregledajte tri oglase, ki se ponavljajo na vašem področju, in izberite eno kompetenco, ki jo lahko razvijete v naslednjih treh mesecih. Večina ljudi se ustavi že pri prvem koraku, ker je vse hkrati preveč.
Drugi teden se pogovorite z eno osebo, ki dela tam, kamor želite. Ne sprašujte, kako priti do službe. Vprašajte, kaj bi morali znati, da bi vas v njihovi ekipi resno vzeli. Odgovori bodo praktični in bodo pogosto drugačni od tistega, kar pišejo v oglasih.
Kako se pogovoriti z nadrejenim o razvoju
Pogovor o razvoju mora imeti jasen namen. Ne začnite z vprašanjem, ali bi lahko kdaj napredovali. Pripravite tri konkretne predloge: nalogo, ki bi jo želeli prevzeti, kompetenco, ki bi jo radi razvili, in način, kako bi vaš prispevek merili. Tak pogovor je težko zavrniti, ker nadrejenemu ponuja rešitev, ne pa le prošnje.
Nasvet: Pred pogovorom o razvoju napišite, kaj bi za vas pomenil uspeh čez šest mesecev. Če tega ne veste, bo tudi nadrejeni težko ponudil pravo smer.
Kdaj poiskati pomoč svetovalca
Svetovanje za kariero je storitev, pri kateri se posameznik ob pomoči svetovalca odloča o kariernih ciljih in sprejema karierne odločitve na podlagi lastnih izkušenj in zmožnosti. Dobro svetovanje ni prenos odgovora, temveč urejanje vprašanj, ki so že v vaši glavi.
Pogosto se ljudje obrnejo na svetovalca prepozno, ko so že izgubili zaupanje v svojo presojo. Bolje je, da pridete, ko imate vsaj osnovni seznam dejstev o sebi in o trgu dela. Tako se srečanje ne porabi za zbiranje podatkov, ampak za premislek.
Znaki, da potrebujete zunanje zrcalo
Pomoč zunanjega človeka je smiselna, kadar se ista odločitev vrača v pogovore že več mesecev, kadar se vaši pisni odgovori iz tedna v teden ne spreminjajo ali kadar čutite, da vas lastni strah pred spremembo vodi bolj kot dejstva. Če je katera od teh trditev resnična, se ne sramujte poiskati pomoči.
Mladi, starši in jesenski koledar šol
Če imate otroka v osmem ali devetem razredu osnovne šole, je to obdobje, ko se karierna prisotnost začne v resnici oblikovati. Šole v tem času običajno pripravljajo srečanja, ki jih lahko izkoristite. Na primer predstavitve srednješolskega sistema, individualne razgovore, dneve odprtih vrat srednjih šol in vprašalnike o poklicni poti. Jesen je prav zato dober čas, da se na te dogodke pripravite vnaprej in z vprašanji, ne z odgovori.
Ne pričakujte, da bo otrok ob prvem srečanju imel jasen odgovor. Cilj je, da se nauči prepoznati lastne interese in da ima pri odločitvah podporo. Starši pogosto pomagajo najbolj tako, da sprašujejo in poslušajo, ne pa tako, da narekujejo smer.
Pogosta vprašanja
Kaj je karierna prisotnost v preprostih besedah?
Karierna prisotnost pomeni, da v službi in pri svojem razvoju odločate sami, namesto da samo reagirate na naloge in pričakovanja drugih. Vključuje poznavanje sebe, zavedanje trga dela in redno preverjanje, ali se premikate v smer, ki ste si jo izbrali.
Ali karierna prisotnost pomeni, da moram menjati službo?
Ne nujno. Velikokrat se prisotnost začne prav na istem delovnem mestu, s pogovorom o nalogah, ki jih želite prevzeti, in s kompetencami, ki jih želite razviti. Menjava je ena izmed možnosti, ne pa obvezen korak.
Koliko časa na teden naj namenim karierni zavesti?
Za večino ljudi zadostuje približno petnajst minut tedenskega pregleda in občasno uro za spremljanje trga dela. Pomembnejša od količine časa je doslednost, saj se napredek kopiči, ko ga redno pregledujete.
Ali je karierna prisotnost pomembna tudi za mlade v osnovni šoli?
Da. Karierna orientacija se v slovenskih šolah začne že v zgodnjih razredih, največ aktivnosti pa je običajno v osmem in devetem razredu. Mladostnik, ki pozna svoje interese in sposobnosti, sprejema lažje in bolj premišljene odločitve o nadaljnji poti.
Kako vem, da sem izgubil poklicno osredotočenost?
Opozorilni znaki so stalen občutek, da ste zaposleni, a ne napredujete, nejasnost, zakaj delate to, kar delate, in odlašanje pri nalogah, ki bi vas morale premakniti naprej. Če se to ponavlja več mesecev, je čas za pregled prioritet in morda za pogovor z nekom zunaj vaše ekipe.
Kdaj je smiselno poiskati karierno svetovanje?
Smiselno je takrat, ko se pojavi odločitev z veliko tveganja ali ko se ista dilema vrača v pogovore več mesecev zapored. Svetovalec je najbolj koristen, kadar imate pripravljena vprašanja in vsaj osnovna dejstva o sebi in trgu dela.
Kaj vam je v vašem poklicnem življenju najbolj otežilo prisotnost in kaj vam jo je pomagalo ohraniti, zato nam sporočite v komentarju.
Viri
- Pregled podpore za karierno orientacijo šolske mladine in javnih orodij za odločanje
- Opis sistematičnega razvijanja kompetenc za karierno orientacijo v osnovni šoli
- Strokovni članek o pomenu in izhodiščih vseživljenjske karierne orientacije
- Priročnik s svetovalnimi pripomočki za načrtovanje in razvoj kariere