Ko zapustite staro vlogo, nove pa še nimate, se pogosto zgodi nekaj nepričakovanega: samozavest začne upadati hitreje, kot bi pričakovali. Ljudje v karierni prehod vstopajo z dobrimi izkušnjami, a brez naziva, ki bi jih potrdil. Na vprašanje »Kaj pa zdaj delate?« odgovor zveni nerodno, na pogovorih se opravičujemo za luko v življenjepisu. Karierni prehod ni le logističen problem, je tudi psihološki. V tem članku pokažemo, kje samozavest najprej odpove, zakaj so rezultati slab merilnik vrednosti in kaj lahko konkretno naredite, da ostanete prisotni v svojem iskanju.
Kazalo
Kazalo vsebine
- Ključne ugotovitve
- Kaj pomeni biti »vmes«
- Dve vrsti samozavesti, ki ju pri prehodu zmešamo
- Kje samozavest najprej odpove
- Komunikacija brez naziva
- Iskanje službe, ko ste še vedno zaposleni
- Tri poti skozi prehod
- Dnevne navade, ki ohranjajo samozavest
- Pogosta vprašanja
- Viri
Ključne ugotovitve
| Ključni uvid | Pojasnilo |
|---|---|
| Naziv ni merilo vaše kompetence | Naziv je zunanja oznaka. Vaše veščine obstajajo tudi takrat, ko jih na papirju ni. |
| Ločite kompetenco od vrednosti | Na pogovorih se ocenjujejo dejanja, ne vaša vrednost. Zapišite tri konkretne veščine, ki ostanejo, ne glede na naslov. |
| Odgovor o trenutnem stanju | Usmerite odgovor v smer, ne v odsotnost. Stavek »Zdaj se usmerjam v področje X« deluje bolje kot »Trenutno nimam službe«. |
| Dnevna struktura | Brez delovnika se samozavest hitro sesuje. Določite fiksne ure za iskanje, učenje in počitek. |
| Zaščita pred nenamernim razkritjem | Če ste še zaposleni, pred začetkom iskanja zahtevajte, da vaš delodajalec ne izve za iskanje brez vašega dovoljenja. |
| Merite aktivnost, ne samo odgovore | Odgovori podjetij so nenadzorovani. Štejte poslane prijave, stike in pogovore, saj to vidite vi. |
| Zunanji pogled | Prosite dva ali tri ljudi, naj vam povedo, kaj vidijo v vašem delu. Zunanja slika popravi notranje izkrivljanje. |
Kaj pomeni biti »vmes«
Biti »vmes« pomeni, da ste za seboj pustili eno vlogo, pred seboj pa še nimate nove. Morda ste odšli iz podjetja, ker se je projekt zaključil, morda ste se odločili za spremembo panoge ali pa ste si vzeli čas po letih skrbi za družino. Ne glede na razlog se pred vami pojavi isto vprašanje: kdo sem, če me ne opisuje noben naziv?
Zakaj odsotnost naziva boli bolj, kot pričakujemo
V vsakdanjem življenju sebe ocenjujemo skozi zunanje oznake. Naziv, ime podjetja in obseg odgovornosti so hitre bližnjice, ki nam povedo, da smo dovolj dobri. Ko te bližnjice izginejo, ostane le lastna presoja, in ta je pri večini ljudi precej bolj neusmiljena kot presoja drugih.
Pri delu z ljudmi se pogosto srečujem z istim vzorcem. Kandidat na začetku pogovora natančno našteje, kaj je delal prej, nato pa doda: »Ampak zdaj nisem nič posebnega.« Ta stavek ne pove ničesar o njegovih izkušnjah, pove pa veliko o tem, kako razlaga premor v svoji karieri.
Kdaj se obdobje »vmes« dejansko konča
Obdobje se ne konča s podpisano pogodbo, ampak takrat, ko svojo zgodbo znate povedati v dveh stavkih: kaj ponujate, kje ste delali in kam gre vaša pot. Dokler iščete zgolj službo, ste v čakanju. Ko imate jasno smer, ste v prehodu, tudi če še nimate novega delovnega mesta.
Razlika med čakanjem in usmerjanjem je v tem, ali vaš dan vodi naključje ali načrt. Prvo vodi utrujenost, drugo pa majhni, merljivi koraki. Zato je naslednji del pogosto koristnejši od še enega pregleda oglasov.
Dve vrsti samozavesti, ki ju pri prehodu zmešamo
Performance psihologinja Sara Isaković, ki je sodelovala v intervjuju za Triglav o gradnji samozavesti pri športnikih, loči dve kompetenci. Prva se gradi z vlaganjem časa in energije v določeno veščino, potrditev pa prihaja od zunaj, ko v njej uspevamo. Druga je bolj notranja in povezana s samopodobo, torej z občutkom, da se cenimo in spoštujemo, ne glede na to, koliko potrditve dobimo.
Pri karierni tranziciji se ta razlika pokaže zelo jasno. Prva vrsta samozavesti se v premoru skoraj v celoti izgubi, saj ni nikogar, ki bi vas vsak dan potrjeval, da ste dobri v nalogi. Druga vrsta pa je ravno tista, ki mora ostati, ko rezultatov še ni. Iz tega intervjuja izhaja misel, ki jo radi ponavljam strankam:
Samozavest mora temeljiti na sposobnosti in zdravi samopodobi ter zdravem odnosu do sebe.
Samozavest iz kompetence: kaj storiti vsak dan
Prva vrsta samozavesti se ohrani le, če ji namenite čas. Zapišite tri do pet konkretnih veščin, ki ste jih uporabljali v zadnjih letih, in ob vsaki dopišite primer, kjer je šlo dobro. Brez tega seznama bo vaš spomin pogosto izbral zadnji neuspeh, ne najboljšega dosežka.
Učenje novega orodja, kratek tečaj ali manjši projekt za prijatelja so dobri načini, da ohranite občutek napredka. Cilj naj bo dovolj majhen, da ga lahko zaključite. Vsako zaključeno delo je dokaz, da zmorete, in ta dokaz je v času brez službe zelo dragocen.
Samopodoba, ki ne čaka na podpis pogodbe
Druga vrsta samozavesti je težja, ker je ne moremo preveriti z nobenim seznamom. Asja Dominko v svojem članku o pomanjkanju samozavesti opisuje podzavestna prepričanja, kot so »nisem dovolj dober«, »nikoli mi ne bo uspelo« in »ostali so boljši od mene«. Pri prehodu se takšne misli pogosto vrnejo, ker struktura, ki bi jih prekinjala, izgine.
Ko zasledite tako misel, jo zapišite dobesedno in preverite, na čem temelji. Pogosto ugotovite, da gre za sklep iz ene same izkušnje, ne za dejstvo o vas. To problema samo po sebi ne reši, a zmanjša moč misli, ki vam narekuje ritem dneva.
Nasvet: Vodite dnevnik z dvema stolpcema. V levega zapišite misel, ki vas je prizadela, v desnega pa dokaz, ki jo potrjuje ali ovrača. Po dveh tednih bo vzorec jasno viden.
Kje samozavest najprej odpove
Samozavest v prehodu ne odpove povsod enako. Najhitreje se zlomi na mestih, kjer morate o sebi govoriti brez opore v zunanjem okviru. V praksi gre za tri situacije: vprašanje o trenutni zaposlitvi, dolgo čakanje na odgovor in pogovor z ljudmi, ki imajo že jasen naziv.
Vprašanje »Kaj pa delate?«
To vprašanje pride na družinskem srečanju, na kavi s starim znancem in na prvem pogovoru z novim delodajalcem. Večina ljudi odgovori z opravičilom: »Trenutno nič posebnega, samo iščem.« Takšen odgovor sogovorniku pove, da se sami ne vidite kot nekoga, ki ima kaj ponuditi.
Boljši odgovor je usmerjen v smer, ne v odsotnost: »Zdaj se usmerjam v področje X, zadnjih pet let sem vodil Y.« Stavek ni laž in ni napihnjen. Dovolj je, da ga večkrat izgovorite na glas, preden ga boste izrekli pred ljudmi, ki vam kaj pomenijo.
Prijave, ki ostanejo brez odgovora
Tišina po prijavi je pri karierni tranziciji najbolj izčrpavajoča stvar. Brez povratne informacije si možgani sami napišejo razlago, ta pa je skoraj vedno slabša od resnice. Odgovori podjetij praviloma niso merilo vaše vrednosti, ampak posledica njihovih procesov, proračunov in urnikov.
Pogosto napako vidim pri ljudeh, ki po eni zavrnitvi čez noč spremenijo ves načrt. Zavrnitev je informacija o eni konkretni ponudbi, ne o vašem celotnem profilu. Če po zavrnitvi prilagodite le en del življenjepisa, ohranite kontrolo nad procesom.
Za mirnejše iskanje si določite pravilo. Po dogovorjenem številu dni brez odgovora pošljete kratko vprašanje o statusu, nato pa prijavo prenehate analizirati. Vaša energija mora ostati pri naslednjem koraku, ne pri čakanju.
Komunikacija brez naziva
Način, kako predstavite sebe, je del vaše samozavesti in hkrati nekaj, na kar drugi reagirajo. Ljudje ne ocenjujejo samo vaših izkušenj, ampak tudi to, kako jih povezujete med seboj. Ko jasno povežete pretekle naloge z novo smerjo, pogovor dobi strukturo in vam ni treba iskati besed.
Pri pripravi na pogovor pomaga, če si zapišete, kaj ste dejansko počeli, ne le kakšen naziv ste imeli. Naziv se lahko spremeni na papirju, dejanja pa ostanejo vaša. Prav ta dejanja so tisto, kar sogovornik išče.
Stavek, ki odpre pogovor
Pred pogovorom napišite tri stavke: kaj delate ali kaj želite delati, kaj znate in zakaj ravno zdaj. Zadnji stavek naj bo razlog za spremembo, ki ni obramba. »Želim se preusmeriti, ker sem v zadnjih letih največ energije dajal analizi podatkov in to želim početi vsak dan« je močnejši odgovor kot »Izgubil sem službo in želim nekaj novega«.
Med pojasnilom in opravičilom
Razlika je majhna, a pomembna. Pojasnilo pove dejstvo in gre naprej. Opravičilo zahteva, da sogovornik potrdi, da ste v redu. Če v pogovoru opravičujete premor večkrat, ga bo začel dojemati kot problem, tudi če to ni bil.
V praksi pomaga, da luknje v življenjepisu opišete z dejstvi: obdobje skrbi za družino, izobraževanje, prostovoljno delo ali samostojni projekt. Ni vam treba razlagati vsakega dne, zadostuje jasen okvir, ki ga lahko v dveh stavkih ponovite.
Iskanje službe, ko ste še vedno zaposleni
Veliko ljudi je v prehodu še vedno zaposlenih. To je lahko prednost, ker imate plačo in čas za premislek, a prinaša tudi tveganje. Najbolj neprijetna situacija nastane, ko vaš sedanji delodajalec izve za iskanje, preden ste se sami odločili, kako in kdaj mu to sporočiti.
Priročniki za iskanje zaposlitve med zaposlenimi pogosto priporočajo preprost ukrep: zahtevajte, da brez vašega dovoljenja ne stopijo v stik z vašim trenutnim delodajalcem. S tem preprečite nenamerno razkritje. Enako pozorni bodite pri objavi profila, kjer lahko vaš sedanji kolega ali nadrejeni hitro naletijo na vašo spremembo.
Upravljanje časa in energije med dvojno obveznostjo
Iskanje službe ob delu pogosto poteka zvečer ali med odmori, kar hitro izčrpa. Določite fiksne termine za prijave, na primer dva večera na teden, ostale dni pa pustite proste. Brez tega boste iskanje vlekli čez cel teden in se na koncu počutili, kot da ne dosegate ničesar.
Kdaj povedati, da odhajate
Praktično pravilo, ki ga zagovarjam: najprej podpišite novo pogodbo, šele nato obvestite sedanjega delodajalca. Odločitev naj ne bo diktirana z nervozo ali z enim nesrečnim dnem v pisarni. Pred podpisom si preberite pogoje odpovednega roka in se prepričajte, da razumete, kaj vam pripada ob odhodu.
Tri poti skozi prehod
Prehod ni ena sama pot. Izberete lahko nadaljevanje v isti panogi, preusmeritev v sorodno vlogo ali samostojno delo in projekte. Vsaka pot ima svojo logiko, svojo obliko samozavesti in svoje značilne zatike. Spodnja primerjava pokaže, kje posamezna pot običajno deluje in kje se ponavadi zatakne.
| Pot | Kdaj deluje najbolje | Kje se ponavadi zatakne |
|---|---|---|
| Nadaljevanje v isti panogi | Ko ste zapustili delovno mesto zaradi reorganizacije ali konca projekta, ne zaradi nezadovoljstva s področjem. | Kandidati pogosto mislijo, da morajo začeti na nižji ravni, zato se prijavljajo premalo. |
| Preusmeritev v sorodno vlogo | Ko imate prenosljive veščine, na primer vodenje, analizo ali komunikacijo, in želite novo vsebino. | Življenjepis se bere kot seznam nepovezanih služb, če ne poudarite skupnega imenovalca. |
| Samostojno delo ali projekti | Ko imate jasen segment ljudi, ki jim lahko ponudite del svojega znanja kot storitev. | Samozavest se hitro zruši ob prvi zavrnitvi, ker še nimate plačila, ki bi jo potrdilo. |
Kako izbrati pot brez panike
Izbira poti naj temelji na tem, katera vam najhitreje omogoča zbiranje dokazov, da zmorete. Če ste v dvomih, začnite z manjšim korakom v sorodni vlogi, saj ta najmanj obremeni vašo identiteto. Velika odločitev v času, ko ste najbolj ranljivi, pogosto vodi v napačno smer.
Ne pozabite, da lahko kombinirate več poti hkrati. Dober način je, da en dan v tednu namenite samostojnemu projektu, preostanek časa pa iskanju zaposlitve. Tako ohranjate stik s svojo sposobnostjo in hkrati gradite razmerje z novim okoljem.
Dnevne navade, ki ohranjajo samozavest
Samozavest se v prehodu ne ohrani z enkratnim navdihom. Ohrani se z navadami, ki so dovolj majhne, da jih zmorete tudi na slabih dneh. Ta del se zato osredotoča na tisto, kar lahko naredite vsak dan, ne le enkrat na mesec.
Zanimivo je, da se zunanji svet pri tem pogosto ne vključi. Nikogar ne zanima, ali ste danes skrbeli zase, zato to nadzorujete sami. Zunanja podpora pride pozneje, ko začnete o prehodu govoriti s prijatelji in nekdanjimi sodelavci.
Fiksni ritem brez delodajalca
Brez službe se dnevi hitro zlijejo v enega. Vstajanje ob isti uri, dve uri osredotočenega dela in en odmor brez zaslona so preprosti vzorci, ki ohranjajo občutek, da delate. Ne gre za produktivnost, ampak za signal sebi, da je vaš čas pomemben.
Merite aktivnost, ne samo izid
Odgovori na prijave so izven vašega nadzora, vaša aktivnost pa ni. Vodite preprost seznam: koliko prijav ste poslali, koliko stikov ste vzpostavili in koliko pogovorov ste imeli. Ko ste na zavrnitev pripravljeni, jo lahko vidite kot del procesa in ne kot sodbo o sebi.
Zurnal24 v nasvetih za samozavest v službi opozarja, da če ste bili doslej bolj zadržani, ne smete pričakovati, da boste čez noč postali drugačni. To drži tudi pri karierni tranziciji. Napredek je počasen in ga večinoma opazite šele, ko pogledate nazaj.
Nasvet: Pripravite si tedenski pregled s tremi vprašanji: kaj sem naredil, kaj mi je uspelo in kaj bom naredil naslednji teden. Pregled naj traja petnajst minut. S tem boste videli napredek, ki ga sicer ne opazite.
Pogosta vprašanja
Kako naj odgovorim, zakaj trenutno nimam zaposlitve?
Odgovorite z dejstvom in smerjo, ne z opravičilom. Na primer: »Zadnjih pet let sem vodil projekte na področju X, zdaj pa se usmerjam v Y.« Ta odgovor pove, kaj ponujate, in sogovornika ne prisili, da vas ocenjuje po odsotnosti naziva.
Ali naj v življenjepis vpišem obdobje brez zaposlitve?
Da, a z jasnim opisom. Obdobje lahko poimenujete kot skrb za družino, izobraževanje, prostovoljno delo ali samostojni projekt, če je res tako. Prazno polje v življenjepisu vzbudi več vprašanj kot kratek, pošten opis.
Koliko časa traja karierni prehod?
Univerzalnega roka ni. Trajanje je odvisno od panoge, vaše pripravljenosti na spremembo in od tega, koliko časa namenjate konkretnim korakom. Bolj kot dolžina šteje, ali se premikate iz čakanja proti jasnemu cilju.
Kako ohraniti samozavest, če me zavrnejo na več pogovorih zapored?
Pri zaporednih zavrnitvah se pogosto zgodi, da začnete iskati napako v sebi. Zapišite, kaj je bilo na pogovoru dobro in kaj bi lahko naslednjič naredili drugače. Zavrnitve naj vam služijo kot podatek za prilagoditev, ne kot dokaz o vaši vrednosti.
Ali je samozavest mogoče graditi brez zunanje potrditve?
Delno. Druga vrsta samozavesti, ki temelji na samopodobi, se res lahko krepi tudi brez potrditve drugih. Prva vrsta, ki temelji na kompetenci, pa potrebuje dokaze, zato je koristno, da svoje veščine še naprej uporabljate v praksi.
Ali naj o prehodu govorim z nekdanjimi sodelavci?
Da, a izberite ljudi, ki vam bodo zaupali in vam ne bodo le ponavljali vaših strahov. Dve ali tri iskrene pogovore so pogosto bolj koristni kot dolg seznam stikov, ki jih ne poznate dobro.
Pišite nam, kaj vam je v vašem prehodu najtežje, in o čem bi želeli prebrati naslednjič.