Večina ljudi o svoji karieri ne razmišlja resno, dokler je ne začne nekaj zares motiti. Dan za dnem opravljajo isto delo, občasno pogledajo oglase in upajo, da jih bo kdo sam opazil. Temu pravimo karierna pasivnost. Čakanje samo po sebi ni greh, a čakanje brez načrta ni strategija. V tem članku pojasnjujemo, zakaj priložnosti redko pridejo same od sebe, kako prepoznati, da ste v pasivnem načinu, in kateri konkretni koraki vašo pot spet postavijo v vaše roke.
Kazalo
Kazalo vsebine
- Kratki povzetek
- Kaj karierna pasivnost dejansko pomeni
- Zakaj čakanje na priložnost ni strategija
- Znaki, da ste v karierni pasivnosti
- Interesi in časovna perspektiva kot izhodišče
- Karierni premik brez dramatike
- Karierna strategija v praksi
- Vloga svetovalca in izobraževanja
- Pogosta vprašanja
- Viri
Kratki povzetek
| Ključni vpogled | Pojasnilo |
|---|---|
| Čakanje ni strategija | Priložnosti pogosto dobijo ljudje, ki so vidni in znajo povedati, kaj iščejo. Če čakate samo na oglas, ste na repu vrste. |
| Začnite s samo-oceno | Hollandov test interesov in vprašalniki na portalu ESS so brezplačno izhodišče, če ste prijavljeni kot iskalec zaposlitve. |
| Preverite svojo mrežo | Veliko premikov pride po priporočilu. Napišite pet ljudi, ki vas poznajo in bi vam lahko kaj odprli. |
| Izberite en premik na četrtletje | Namesto velikega preobrata izberite majhen, merljiv korak, na primer novo veščino, en pogovor ali en projekt. |
| Računajte na začasno nižjo plačo | Pri večji spremembi kariere je začasen padec dohodka pogost, zato si rezervo izračunajte vnaprej. |
| Rezultate testov preverite s svetovalcem | Testi kažejo smer, ne dokončnega odgovora. Pogovor z osebnim kariernim svetovalcem pomaga pretvoriti rezultate v korake. |
Kaj karierna pasivnost dejansko pomeni
Karierna pasivnost ni lenoba. Gre za stanje, v katerem človek svojo pot prepušča naključju: čaka na oglas, na klic od delodajalca ali na sodelavca, ki mu bo povedal, da je za njega mesto. Pogosto tega sploh ne opazi, ker dela dobro in ker služba ni nepredstavljivo slaba. Prav zato je nevarna, saj se ne zdi kot problem.
V praksi pasivnost prepoznamo po tem, da ima človek jasno predstavo, kaj ne mara v službi, nima pa jasne predstave, kam želi. Takšen odnos vodi v leta podobnih odločitev, ki jih pravzaprav nihče ni izbral, ampak so se preprosto zgodile. Ko pritisk postane prevelik, se sprememba zgodi hitro in brez pripravljenosti, kar je najslabši možni scenarij.
Zakaj čakanje na priložnost ni strategija
Strategija pomeni, da veste, kaj želite, kaj ste pripravljeni storiti za to in kako boste vedeli, da napredujete. Čakanje ima od tega le prvo točko, pa še tu pogosto samo kot želja. Zato ga ne moremo imenovati načrt, tudi če se nam sliši razumno.
Oglasi so pogosto zadnji korak, ne prvi
Ko se delovno mesto objavi javno, se pogosto že vrsto tednov pogovarjajo o njem znotraj mreže. Kandidati, ki so bili v stiku z delodajalcem ali pa jih nekdo priporoči, imajo prednost, ki je ne more nadomestiti lepo napisan življenjepis. Če je vaša edina metoda pošiljanje prijav na objave, delate v najtežjem delu trga.
Nasvet: Vsak teden si zapišite eno ciljno podjetje in preverite, kdo tam dela na vlogi, ki vas zanima. Nato mu pošljite kratko sporočilo z vprašanjem o njegovem delu, ne s prošnjo za službo.
Mreža deluje tam, kjer je ne iščete
Ljudje, ki so se uspešno premaknili, svoje poti redko opišejo kot iskanje službe. Pogosto govorijo o pogovorih: kratek klepet z nekdanjim sodelavcem o tem, kaj dela njegovo podjetje, lahko odpre vrata, ki jih oglas nikoli ne bi. Mreženje ni zbiranje stikov, ampak iskreno zanimanje za ljudi in njihove izkušnje.
Čakanje ima ceno, tudi če je ni videti
Vsak mesec v pasivnem načinu je mesec, v katerem se veščine ne razvijajo in mreža ne raste. Ker se nič ne podre, se zdi, da nič ne stane. Dejansko plačate s časom, ki ga ne dobite nazaj, in s prepričanjem, da sprememba ni mogoča.
Čakanje na priložnost je oblika odločitve, le da jo sprejme nekdo drug.
Znaki, da ste v karierni pasivnosti
Pasivnost se redko pokaže kot en velik dogodek. Bolj je to niz majhnih navad, ki se seštejejo. Spodnji znaki vam lahko pomagajo, da preverite sami sebe, brez občutka krivde.
- Življenjepis posodabljate samo takrat, ko vas kdo prosi zanj.
- Ob vprašanju, kaj si želite čez tri leta, odgovorite z „ne vem“ ali z odgovorom, ki je bolj želja kot načrt.
- Ne spremljate ljudi, ki delajo to, kar bi vi radi delali.
- Ob slabem tednu v službi razmišljate o odhodu, po njem pa vse pozabite.
Razlika med potrpežljivostjo in pasivnostjo
Potrpežljivost pomeni, da veste, na kaj čakate, in da medtem nekaj ukrepate. Pasivnost pomeni, da čakate, ne da bi vedeli, na kaj. Razlika ni v tem, koliko časa čakate, ampak v tem, ali imate pisni načrt, čeprav ni popoln.
Kako se pasivnost kaže v vsakdanjem delu
Pasivni zaposleni pogosto ne ponudijo novih rešitev, ker menijo, da to ni njihova naloga, ali pa se bojijo, da bo predlog zavrnjen. Sčasoma jih vodje ne vabijo več na zanimive projekte. To potrdi njihovo prepričanje, da se truditi ni vredno, in krog se zaključi sam.
Interesi in časovna perspektiva kot izhodišče
Preden sprejmete odločitev o premiku, morate vedeti, kaj vas resnično zanima. Na strani Zavoda za zaposlovanje, ki vodi pripomočke za načrtovanje kariere, je na voljo Hollandov test interesov. Ta povezuje vaše interese s poklici in delovnimi okolji, ki se z njimi ujemajo.
Prijavljeni v evidenci brezposelnih ali iskalcev zaposlitve imate možnost brezplačnega testiranja, če ste hkrati registrirani v eSvetovanju. Če ste v evidenci, je to ena najenostavnejših prvih stvari, ki jo lahko naredite še isti dan.
Test ni čarobna palica. Pove vam smer, ne pa natančnega delovnega mesta. Najbolj smiselno ga je uporabiti kot izhodišče za raziskovanje in pogovore, ne kot dokončen odgovor na vprašanje, kaj naj bi počeli.
Interesi se s časom spreminjajo
Na strani ESS je zapisano, da se interesi skozi življenje razvijajo in spreminjajo, zato ni nujno, da nas bodo vedno zanimale iste stvari. To je pomembno za ljudi, ki so v isti službi sedem let in mislijo, da so se že našli. Preizkušajte nove stvari, majhne projekte in tečaje, da preverite, kaj vas res veseli.
Časovna perspektiva pokaže, kje ste blokirani
Vprašalnik časovne perspektive preverja, kako gledate na preteklost, sedanjost in prihodnost ter kako to vpliva na vaše odločitve. Če ste preveč zakoreninjeni v preteklosti ali pa živite samo za trenutek, se bo to odražalo tudi v vaših kariernih izbirah. Na strani je zapisano, da je časovno perspektivo mogoče spreminjati, kar pomeni, da to ni osebnostna obsodba, ampak navada, ki jo lahko zamenjate.
Karierni premik brez dramatike
Karierni premik ne pomeni nujno, da zamenjate celotno življenje čez noč. Večina uspešnih prehodov je postopnih, z vmesnimi koraki, ki zmanjšajo tveganje. Ključno je, da veste, kateri del vaših izkušenj se prenese in kateri del morate še dopolniti.
Nov nabor veščin kot prvi korak
Najpogostejši strah pri menjavi poklica je, da bo človek začel z ničle. V resnici se velik del izkušenj prenese, zlasti mehke veščine, kot so komunikacija, reševanje problemov in timsko delo. Te so cenjene v različnih panogah, zato je cilj, da jih znate prevesti v jezik nove panoge, ne da jih zavržete.
Pri dodatnem izobraževanju izberite fleksibilne oblike učenja, ki ustrezajo vašemu urniku in proračunu. Ni treba takoj zamenjati diplome. Pogosto je dovolj en tečaj ali en projekt, ki odpre konkretna vrata.
Nasvet: Iz vsakega dela, ki ste ga opravili v zadnjih petih letih, zapišite tri konkretne rezultate s številkami ali primeri. Te zapiske boste potrebovali v pogovorih, kjer bo treba prepričljivo povedati, kaj znate.
Finančna rezerva in nižja plača na začetku
Pri premiku je pogosto treba sprejeti nižjo plačo, vsaj na začetku. Prilagoditev življenjskega sloga lahko povzroči finančni stres, zato je treba ta del načrtovati vnaprej. Ne počakajte, da pride pismo z ponudbo, da začnete računati, koliko časa lahko vzdržite z manjšim dohodkom.
Strah pred zavrnitvijo in negotovostjo
Negotovost in dvomi so normalni, prav tako pa je normalno, da bo nekaj prijav naletelo na zavrnitev. Pri tem pomaga priprava. Zapišite, zakaj ste primerni za novo vlogo, in pripravite odgovore na vprašanja, ki jih boste najverjetneje slišali. Zavrnitev je informacija o tem, kaj še morate izboljšati, ne sodba o vaši vrednosti.
Karierna strategija v praksi
Karierna strategija ni ena sama metoda. V praksi se ljudje odločajo med več pristopi, ki imajo različne prednosti in slabosti. Spodnja primerjava pokaže, kje vsak od njih deluje in kje se običajno zatakne.
| Pristop | Kdaj deluje | Kje se zatakne |
|---|---|---|
| Pasivno čakanje na oglase | Ko imate redko, specifično znanje in ste že znani v panogi | Velika konkurenca, malo povratnih informacij in zaprt krog brez novih stikov |
| Samo-ocena z vprašalniki (Hollandov test, osebnostni vprašalnik, časovna perspektiva) | Ko ne veste, kateri poklici se vam ujemajo, ali želite preveriti svoj pristop | Rezultati ostanejo na papirju, če jih ne preverite v pogovorih z ljudmi iz panoge |
| Načrtovan premik s kariernim svetovalcem | Ko želite spremeniti smer in potrebujete strukturo, roke ter odgovornost | Zahteva čas in pripravljenost na konkretne naloge vsak teden, tudi ko je motivacije malo |
V praksi najbolje deluje kombinacija. Test vam pove, kam gledati, svetovalec pomaga oblikovati korake, oglasi pa so eno od orodij, ne cilj sam po sebi. Kdor uporablja samo eno metodo, pogosto ostane tam, kjer je bil na začetku.
Zakaj kombinacija deluje bolje kot en pristop
Samo-ocena brez zunanjega pogleda lahko vodi v napačne zaključke, saj ljudje pogosto podcenjujejo svoje veščine. Pogovor s svetovalcem ali zaupno osebo to popravi. Ko imate jasno smer, je lažje tudi iskanje, ker ne prijavljate na vse, ampak na vloge, ki vam res ustrezajo.
Merila za izbiro prvega koraka
Prvi korak izberite glede na to, kaj vam trenutno manjka. Če ne veste, kam bi šli, začnite s testom in raziskovanjem. Če veste, kam želite, a ne znate tja, začnite z veščino ali mrežo. Če imate jasen cilj in samo ne delate, postavite rok za prvo konkretno dejanje v naslednjih štirinajstih dneh.
Vloga svetovalca in izobraževanja
Karierno svetovanje pogosto razumemo kot storitev za ljudi v krizi. V resnici je koristno prav takrat, ko še nimate večjih težav, ker vam pomaga videti stvari, ki jih sami ne opazite. Na strani Univerze v Ljubljani je med cilji karierih centrov zapisana tudi dodatna izobraževanja na področjih medsebojnih odnosov, timskega dela, projektnega dela in digitalnega znanja.
Načrtovanje kariere pomeni večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo in življenje. Razvoj kariere je pridobivanje različnih spretnosti in ne enkraten dogodek. Država prav tako podpira zaposljivost z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, zato je vredno preveriti, katere možnosti ponuja vaš zavod za zaposlovanje.
Dodatno izobraževanje kot odgovor, ne izgovor
Ljudje pogosto odlašajo z izobraževanjem, ker mislijo, da morajo najprej zbrati vse odgovore. Namesto tega izberite en tečaj, ki je povezan z vašim ciljem, in ga dokončajte. Ta korak vam da tudi nekaj, o čemer se lahko pogovarjate na razgovoru, kar je pogosto bolj prepričljivo kot splošna izjava o motivaciji.
Kdaj poiskati pogovor s svetovalcem
Na strani ESS je pri vprašalniku o odnosu do iskanja zaposlitve zapisano, da je smiselno o prejetih rezultatih in nadaljnjih korakih govoriti z osebnim kariernim svetovalcem. Ne čakajte, da se položaj poslabša. Pripravite si tri vprašanja, na katera želite odgovor, in pridite na pogovor z gotovim seznamom.
Nasvet: Svetovalcu ne pošiljajte samo življenjepisa. Pripravite kratek opis, kaj vas moti, kaj bi radi počeli in kaj ste že poskusili. Tako pogovor ne bo začetek od nič.
Pogosta vprašanja
Kako vem, ali sem karierno pasiven ali le zadovoljen s svojo službo?
Zadovoljen človek ve, zakaj ostaja, in se redno vpraša, ali je še na pravi poti. Pasiven človek tega vprašanja ne postavlja, ali pa ga odmakne v prihodnost. Če ne znate v nekaj stavkih opisati, kaj želite čez tri leta, je to dober znak, da je čas za pregled.
Ali je menjava kariere mogoča, če ste leta delali v isti panogi?
Da, je mogoča, a pogosto zahteva postopnejši pristop. Veliko izkušenj se prenese v sosednje panoge, zlasti tiste, ki vključujejo vodenje, komunikacijo ali analitiko. Najprej preverite, kje so se vaše veščine že srečale z novim področjem, nato pa poiščite konkretne vloge na tej meji.
Koliko časa naj vzamem za samo-oceno, preden naredim prvi korak?
Dovolj je nekaj tednov, ne več mesecev. Samo-ocena je orodje za usmeritev, ne končna raziskava. Če po nekaj tednih še vedno nimate smeri, je koristno poiskati zunanji pogled, na primer s pogovorom s kariernim svetovalcem.
Ali so brezplačni testi kariere resni in vredni časa?
Testi so koristni, če jih razumete kot izhodišče in ne kot diagnozo. Hollandov test in vprašalniki na portalu ESS vam pomagajo najti smer, ki se ujema z vašimi interesi in lastnostmi. Rezultate nato preverite v resničnih pogovorih z ljudmi iz izbrane panoge.
Kaj storiti, če nimam nobenih stikov v novi panogi?
Začnite z javnimi dogodki, spletnimi skupnostmi in pogovori z ljudmi, ki so že v panogi, ne da bi jih takoj prosili za službo. Vprašajte jih, kaj je v njihovem delu najbolj zahtevno in kaj bi novinec moral vedeti. Takšni pogovori so najboljši način, da mrežo zgradite postopoma in pošteno.
Kateri korak ste v svoji karieri nazadnje naredili sami, in kaj vas je pri tem najbolj presenetilo?
Viri
- Pripomočki za načrtovanje kariere na Zavodu za zaposlovanje
- Najpogostejše ovire pri menjavi kariere in kako se z njimi spopasti
- Pregled ukrepov aktivne politike zaposlovanja
- Dodatna izobraževanja za osebno in profesionalno rast na Univerzi v Ljubljani
- Pojasnilo o načrtovanju in razvoju kariere v karierem centru